Zilenzuzo enengi inkomo zochago

Joel Ndlovu
ABALIMI sebekhuthazwe ukuba bafuye inkomo zochago ngoba zilenzuzo engaphilisa umlimi ngokuthengisa uchago kanye lamathole akhona.

Ekhuluma lentatheli kaMthunywa Mnumzana Kevin Moyo oyingcitshi kwezokulima lokufuya esabelweni seMatabelelaland North uthe umlimi ofuya inkomo lezi ulakho ukuthola inzuzo enhle.

“Inkomo lezi zilemali hatshi ekuthengiseni uchago kuphela kodwa lokuthengisa amathole akhona ngoba inengi labalimi liyawadinga ukuze baqale ibhizimusi le.

“Inkomo zochago kumele ziphathwe kuhle, akumelanga zihambe umango omude ukuze zithole amadlelo kanye lamanzi ngoba ziyabe zisindwa ngumbele omkhulu. Kumele kwenziwe isiqiniseko sokuthi inkomo lezi zithola ukudla okwaneleyo njalo zinathiswe amanzi ahlanzekileyo. Ukuzinika ukudla okwakha umzimba kwenza ukuthi zehlise kakhulu,” kusitsho uMnu Moyo.

Uqhubekele phambili esithi inkomo zochago akumelanga zihlanganiswe lezinye inkomo ukuze zivikelwe emikhuhlaneni.

“Inkomo zochago kumele zehlukaniswe lezinye inkomo ezisesibayeni ukuze zingahlaselwa yimikhuhlane eminengi njalo lapho ezizalela khona kumele kufafazwe imithi. Kumele kwenziwe isiqiniseko sokuthi lapho ezihlala khona kubetha umoya.

“Umlimi ofuya inkomo zochago kumele ukuthi abe ebiza abeVeterinary Services ukuthi bezohlola inkomo ukuze zihlale ziqinile njalo ziphephile emikhuhlaneni,” kulandisa uMnu Moyo.

Uphethe ngokuthi abalimi benkomo zochago kumele basenge inkomo ngendlela eziqondileyo ukuze bangaphambanisi ukwehlisa kwazo.

“Inkomo zochago kumele zisengwe ngendlela efaneleyo. Ungavele uqale ukuzisenga ngesikhathi esithile kumele wenze lokhu malanga wonke njalo akumelanga utshintshe isikhathi ngoba lokhu kuyaphambanisa indlela ezehlisa ngayo.”

Related Posts

Ubotshwa elamathani amabili embanje

KUBOTSHWE indoda eleminyaka engu-58 ngemva kokuba itholakale ilembanje ezilesilinganiso esingaba ngamathani amabili kwenye itruck stop eseSoutherton, eHarare ngoLwesibili. UTapson Ndou ongumtshayeli wezimota ezinkulu ubotshwe kulandela ukuncwetshwa kwamapholisa indlebe abikelwe ukuba…

Bekusinwa kudedelwana kusuku lukaBulawayo

Nkosilathi Sibanda IDOLOBHO lakoBulawayo ngoMvulo beligcwele injabulo nanko inengi labantu liphume ngobunengi emigwaqweni ukuzonanza iBulawayo Day. Umkhosi lo ubuthakazelela iminyaka engu-132 yalelidolobho. Umkhosi uqale ngombukiso we-parade le-carnival emigwaqweni esenzikini yedolobho…

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

×
×