Izijeziso ezilukhuni kwabatshiya izifuyo emgwaqweni

YiNtatheli kaMthunywa
ABAFUYI abalezifuyo ezizabonakala emigwaqweni emikhulu sebezabotshwa.

Lokhu kuvezwe ngamapholisa njengendlela yokwehlisa inani lezingozi zomgwaqo ezibangelwa yizifuyo ezingena emgwaqweni.

Isikhulu samapholisa uCommissioner General Stephen Mutamba uthe inkomo ezingena emigwaqweni ziphambanisa ukuvikeleka kwemigwaqo okungenye yembangela zezingozi elizweni.

“Abanikazi bezifuyo bayakhunjuzwa ngomlandu wabo wokubona ukuthi inkomo kunye lezinye izifuyo kazingeni emigwaqweni. Izinkomo ezilahlekileyo ziqhubeka zibangela ingozi zomgwaqo ezidlula lemiphefumulo yabantu.

Abanikazi bezifuyo abekela inkomo zingena emigwaqweni bazabhekana lamacala ngoba befaka impilo zabatshayeli kunye labahamba ngenyawo engozini,” kutsho uComm-Gen Mutamba. Uphinde wakhumbuza amalunga omphakathi ukuthi ukuhanjiswa kwenkomo kumele kube semthethweni njalo kumele kube kulencwadi zamapholisa, abe-veterinary ezinika imvumo yokwenza lokhu.

“Phezulu kwalokho, ukuhanjiswa kwenkomo ebusuku akuvunyelwa,” kutsho uComm-Gen Mutamba.
Lesi sixwayiso samapholisa siza ngesikhathi umeli weNkulumane uKhomuredi Freedom Murechu ecele ukuqiniswa kwemithetho elawula izifuyo ezilahlekileyo, ethi ukwanda kwenkomo emigwaqweni emikhulu sekubangele izingozi ezinengi emigwaqweni yakithi.

Ekhuluma ephalamende uKhmrd Murechu ubalise ngengozi eyenzakale emgwaqweni osuka koBulawyao usiya eHarare lapho okwedlula khona izikhulu zeqembu leHighlanders ezintathu uMninisihlalo weqembu uRetired Colonel Kenneth Mhlophe, umsekeli wakhe njalo eyisikhulu emapholiseni uSuperintendent Sifiso Siziba, kanye lomgcinisikhwama uNkani Khoza — kanye lomsekeli omkhulu weqembu uMbalenhle Sibanda ngemva kokungqikila inkomo.

Uthe le inhlekelele igcizelele indingeko yokuthi iziphathimandla zibone ukuba abanikazi bezifuyo betheswe umlandu wokungavaleli inkomo zabo. Uthe ukuvimba ukuhamba ebusuku akusebenzi kumele kusetshenziswe imithetho ekhona encedisa ukuthi izifuyo zibonakale emigwaqweni.

“Nginxusa bonke abomthetho ukuthi baqinisekise ukuthi imithetho ephathelene lezifuyo iyalandelwa ngokuqinileyo lokuthi babone ukuba abanikazi benkomo ezibangela izingozi bayabotshwa. Umthetho uleziqephu ezeneleyo zokuqinisekisa ukuthi abanikazi bezifuyo bayabhekana lomthetho,” kutsho uMurechu.

Uphinde wathi zonke izifuyo ezingavalelwayo ezibonakala duzane lemigwaqo kumele zibanjwe kube sekubotshwa abanikazi bazo uma ukunganaki kwabo kubangela ingozi, wathi ukwehluleka ukuthatha amanyathelo aqinileyo kuqhubeka kubangela ukungalandelwa komthetho.

“Kulolu daba, umthetho ucacile bha. Zonke izifuyo ezibonakala zizulazula duzane lemigwaqo kumele zibanjwe, abanikazi bazxo babotshwe futhi babhekane lengalo yomthetho. Bonke abantu abantshontsha incingo ezisetshenziswa ukubiya ukuze kuvinjwe ukuthi inkomo zingene emgwaqweni kumele babotshwe labo.”

Uthe izigwebo ezilukhuni yizo ezizaphathisa ukuthi umthetho ulandelwe izifuyo zivinjwe zingabonakali duzane lemigwaqo emikhulu.

Related Posts

Kwehliswa imali yokungena kumidlalo yenguqu

Sikhumbuzo Moyo AMAQEMBU ezemidlalo elizweni athole idlabuzane elikhulu ngoLwesibili ngemva kokuba iKhabhinethi ivume ukwehliswa kwemithelo ethathwa emalini yokungena emidlalweni, okulinyathelo elizanceda amaqembu ukuthi agcine imali ukuze aqhube imisebenzi yawo. Isinqumo…

Akubizwa ozwayo kunkezo yeMunhumutapa

Lovemore Dube IMIDLALO yenkezo yeMunumutapa Challenge iqala ngoLwesihlanu lapho okukhangelelwe ukuthi eminye impumela yemidlalo itshiye bemangele. Inkezo le ngenkulu kulazo zonke kuleli njalo idlalelwa ngamaqembu kusukela kuzigaba eziphansi kuze kuyefika…

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

×