Nqobile Bhebhe
ABALIMI esigabeni seBulilima, Ward 4, eMatabeleland South, baphakathi kohlelo lokwengeza inhlanyelo yezilimo ezenelisa ukumelana lokoma komkhathi, ngenjongo yokuthi kuhlale kulokudla kulindawo.
Uhlelo lolu luqhutshwa ngosekelo lweSisonke Working Together Trust ndawonye leMatopo Research Institute.
Abalimi sebephakanyiswe ngokuthola ulwazi lokukhuthazwa ukuthi bengeze isiphala senhlanyelo le, ukuze kuguqulwe indlela yokulima emaphandleni.
Ekhuluma ngalokhu, umqondisi kaWard 4, uNkosazana Sipho Malebegwa uthe: “ISisonke Working Together Trust isebenza ndawonye logatsha lwe-Agritex kuhlelo lwenhlanyelo yezilimo lezi.”
“Isiphala senhlanyelo sigcinwa ngabalimi ngokwabo. Sibanikeza inhlanyelo eyenelisa ukukhula lokumelana lokuguquka komkhathi.”
UNksn Mabelegwa loMnumzana Lenny Tshuma osebenza engu-Agricultural Extension Officer bakhokhele uhlelo lolu olubonakala luyinsika ekuthuthukiseni abalimi.
Isibonelo salokhu sikuMnumzana Mfazo Tshuma owahlanyela i20kg yenhlanyelo yohlobo lwePVK 801.
“Phakathi kwesizini yokulima, watshayisana lezibungu ze-aphid kodwa wenelisa ukuzivimba. Isilimo sakhe sakhula okumangalisayo etshebetshebeni.
“Kusukela ngelanga lakuqala, uMnumzana Mfazo ubetshumayela ngokuhlanyela intanga ezincinyane, ama-small grains,” kutsho uMalebegwa.
Ukusebenzelana labo sosayensi beMatopo Research Station kuzadala ukuthi inhlanyelo ezivuma isimo sakulindawo zigcinwe, zingezelelwe.




